Teža bremen, ki dnevno zasipava človeka, je danes praktično že neke vrste rutina. Navajenost na hiter tempo in pomanjkanje časa zase je včasih tako globoko zasidrano, da enostavno ne vidimo več možnosti stopiti iz omejujočih okvirjev in razbiti podivjano monotonost, v kateri se utapljamo. Pa vendar obstajajo ljudje, ki so izstopili iz cone pritiskov. Svetovno znan filozof in pisatelj Alan Watts je nekoč izjavil, da je treba poiskati tisto, v čemer smo dobri, kajti na ta način lahko postanemo mojstri na svojem področju. In res je tako.

Temu je sledila tudi žena in mati dveh otrok, vaditeljica Urška Rihter, ki je kljub tempu življenja, kot ga živi, uspela najti svojo pot, kateri z vsem srcem sledi. Težke preizkušnje, s katerimi se je spopadala v preteklosti, so jo zaznamovale tako, da danes živi polno življenje, predvsem pa se močno zaveda, kako pomemben je zdrav način življenja. Ukvarja se z različnimi športi, od smučanja, teka pa tja do raznovrstnih programov treninga, ki jih piše sama. Skupaj z možem sta skozi šport zagotovo zgled marsikomu.

Za kvalitetno preživljanje časa z družino in ljudmi, s katerimi delate, je potrebno imeti urejeno življenje. Kako vam uspe?

»Izkušnje so me pripeljale do točke, ko sem se morala odločiti ali bom nadaljevala z načinom življenja, kjer sem dejansko stagnirala ali se bom odločila zase in prevzela odgovornost za vse, kar sem do tega trenutka ustvarila. Seveda sem se odločila za drugo. Šport me je naučil, da sem začela ceniti vrednote kot sta disciplina in vztrajnost. Na vseh področjih mi je šport prinesel dobre rezultate, predvsem pa to velja za osebnostno raven. Tu nam velikokrat primanjkuje tiste prave motivacije in volje do življenja.«

Njena notranja želja po samostojni poti jo je pripeljala do narejene licence Fitnes zveze Slovenije in še nekaterih drugih programov, ki se odvijajo v sklopu različnih izobraževanj. Na FZS se redno udeležuje seminarjev, prav tako pa sodeluje z Inštitutom IMBIA, katerega voditeljica je Tina Pustovrh Puc, le-ta pa svetu ponuja nove koncepte k uravnovešenemu slogu življenja. Skozi integracijo uma, telesa in notranjega zavedanja se Inštitut IMBIA trudi za izobraževanja na drugačnem nivoju kajti kot se zaveda Urška, tudi na inštitutu vedo, da je za pozitiven izid potrebna sprememba. V sklopu Inštituta IMBIA je Urška naredila še eno licenco in sicer za metodo Cardio&Strenght. Gre za vadbo, kjer se izvajajo vaje z lastno težo in različnimi pripomočki.

Glede na raznolikost vadb in programov, ki obstajajo, nam zaupajte, kakšne treninge izvajate?

»Približno dve sezoni sem dejavna na tem področju in izvajam lastne treninge, programe zanje pišem sama. Trening je vedno zasnovan na drugem principu in nikoli ni enak prejšnjemu. Poleg vadb z lastno težo izvajamo še metabolične treninge, trening z utežmi ter krožne treninge z različnimi rekviziti. Dejstvo, da sem v Braslovčah uspela postaviti svojo prvo skupino, me je dodatno motiviralo k širitvi skupin zato sem pričela z vadbami tudi v Trbovljah in bližini Gornjega Gradu. S skupino iz Braslovč pa smo z novo sezono bili primorani poiskati drug prostor. Sedaj nadaljujemo v Letušu, starim članom pa se pridno pridružujejo tudi novi. Dobra energija je tista, ki nas združuje kajti vedno več je ljudi, ki želijo narediti nekaj zase. Ker se zavedam, da funkcionalna vadba ni tako nedolžna kot zgleda, se zavzemam za pravilno izvajanje vaj in kvaliteto treninga, ki je zame na prvem mestu.«

Kaj je pravzaprav cilj vseh teh vadb, ki jih izvajate?

»Cilj vadbe pri nas je, da ljudje ozavestijo zdrav način življenja skozi šport in bogatijo svojo notranjost. Pomembno je vèdenje, da lep izgled pride kot posledica treningov in skrbi zase. Zelo dobro vem, koliko dela je potrebnega, da je človek zadovoljen sam s seboj in moja naloga je, da jim pri tem pomagam – seveda na kvaliteten način. Vsi smo Eno in prav je, da je vsak posameznik v mojih skupinah deležen prave pozornosti.«

V zadnjem času se pojavlja vedno več različnih vadb, trenerji pa kapljajo kot gobe po dežju. Pa vendar, če je danes skoraj vsak lahko trener, še to zdaleč ne pomeni, da je vsak kompetenten za delo, ki ga opravlja. Urška Rihter ne presega niti ne precenjuje svojih zmožnosti in se zaveda, kje je meja njenih kompetenc. To pomeni, da pomembnejše zadeve, kot so npr. bolj resne poškodbe, načrtovanje specifičnih treningov, jedilnikov prepušča strokovnjakom kamor ljudi tudi usmeri in z njimi sodeluje.