LUKA JANEŽIČ

Višja sila je mogočna sila, zaradi katere vztrajamo. Ne vemo vedno kam nas vodi zato je pomembno, da se naučimo prepustiti. Ko dokončno ugotovimo, da nekaterih stvari v življenju preprosto ne moremo nadzorovati, začnemo s pomočjo vodenja zaupati in verjeti vase. Ni več vprašanja kaj je prav in kaj narobe, kajti notranja srčna povezanost s samim seboj nam odpira pravo smer, v katero smo namenjeni.

Luka Janežič, 19-letni up slovenske atletike, ki ne dovoli, da okolica vpliva nanj in se z močno osredotočenostjo na umirjen način sooča z življenjem pravi, da vidi pred seboj le zmago. Za njim je 12 let kraljice športa – atletike. Po devetih letih članstva v AK Medvode pa se je odločil, da nadaljuje v Atletskem društvu Kladivar iz Celja. S pomočjo znanega trenerja Roka Predaniča napreduje, rezultati pa so vedno boljši.

Glede na številne športne panoge ste se odločili ravno za atletiko. Kaj je pripomoglo k temu?
»V otroštvu sem imel stik z atletiko kajti moja mama je bila prav tako atletinja. Ker pa sem bil že kot otrok poln energije, ki jo je bilo treba nekam usmeriti, so me starši vpisali v atletski krožek v AK Medvode. Na začetku sem to jemal pač kot dejavnost kjer bom sproščal svojo živahnost, ko pa so se začele tekme, se je izkazalo, da postajam vedno boljši, saj sem zmagoval praktično povsod. To mi je začelo odpirati vrata in širiti zavedanje, da sem res dober. Tako sem začel o atletiki razmišljati zelo resno.«

image3

Dijak zadnjega letnika biotehniške šole je trdno odločen, da se po končanem šolanju povsem preda atletiki, kljub vsemu pa si bo pustil odprte opcije za kasnejši študij. Zagotovo velja dejstvo, da se je vsaki stvari potrebno stoodstotno posvetiti, kajti to je edini način, da jo spelješ do konca. Minimalno eno leto se bo Luka Janežič intenzivno predajal kraljici športa, do katere čuti izjemno spoštovanje.

Kdaj se zgodila prelomnica, ko ste dejansko stopili javnosti pred oči?
»Leto 2011 je bilo prelomno. Uspelo mi je priti do boljšega rezultata, zaradi katerega sem se uspel uvrstiti na svetovno prvenstvo v kategoriji mlajših mladincev, v Franciji. Kmalu za tem sem sprejel povabilo AD Kladivar, kjer sem imel sem možnost izbire trenerja in se odločil za Roka Predaniča. Nisem mogel izbrati bolje, saj sem z njegovo pomočjo iz tekme v tekmo boljši in bolj verjamem vase. To je bila ta prelomnica. Kot mladinec si namreč lahko zelo uspešen kar pa ne pomeni dovolj. Šele, ko postaneš član, se začne resno delo.«

Janežič je lani prvič kot član slovenske reprezentance v Litvi dosegel četrto mesto na 400 m in 4 × 400 m. S tem rezultatom je v tej kategoriji postal najhitrejši Slovenec, medtem ko ima v teku na 200 m drugi najboljši rezultat. Na Dunaju je dosegel dvoranski državni rekord (46,59 sekund) prav tako v teku na 400 m. Po poškodbi, ki jo je utrpel na šolski tekmi, je Luka presenetljivo hitro okreval in po enem mesecu zmagal na članskem APS pokalu v Novi Gorici. V teku na 400 in 200 m je dosegel normo za svetovno mladinsko prvenstvo v ZDA, izenačil osebna rekorda obeh disciplin in tako izpolnil vsa pričakovanja. Med člani je šesti v Evropi, kar je izjemen dosežek za tako mladega športnika.

Vaš talent je bil opažen tudi s strani tujine. Kaj vas je obdržalo pri nas?
»Da, s strani vodilnih ameriških univerz sem dobil ponudbe za šolanje in štipendijo, kjer bi posledično tekel za njihovo univerzo. Moj dosežek je opazil tudi Carl Lewis, kar mi je bilo seveda v veliko čast. Kljub vsemu sem se odločil ostati v Sloveniji. Menim, da imam tu dovolj dobre pogoje za vse kar bi dosegel v tujini, le da v tem primeru to raje naredim zase in državo v kateri živim. Ostajam lojalen.«

image2

Jaz in nihče drug je moto, notranja mantra, ki mlademu atletu daje psihično stabilnost, pozitivno trmo in vztrajnost. Zaveda se, da je za dosegljive cilje treba biti realen. V svoje delo verjame, kajti če ne bi zaupal sebi in trenerju, zagotovo ne bi dosegal odličnih rezultatov.

Vera vase je pomembna osnova za najboljši možen rezultat in v veliko oporo pri tem gre zasluga vašemu trenerju Roku Predaniču. Kako se je začelo vajino sodelovanje?
»Kmalu po tem, ko sva se prvič srečala, sem dobil občutek, da je on zame najboljši trener. Stopila sva v kontakt in se dogovorila, da bova opravila trening. Veliko mi pomeni, da se lahko z njim pogovarjam praktično o vsem in je moje mnenje tudi upoštevano. Zelo dobro sodelujeva in ker je z menoj zadovoljen, mi daje še večjo voljo, da dosegam cilje.«

Kako potekajo vaši treningi?
»Najbolj zgoščeni treningi so od septembra do januarja. Kot povsod se tudi v atletiki najprej ogrevamo z raztezanjem, ki je najpomembnejše. To traja približno 45 minut, nato se začne glavni del treninga – tek, poskoki, šprint, pospeševanja, hitrost, tudi fitnes. Treniram z vrhunsko opremo SKLZ, ki jo je zame kupil trener, predvsem z obtežilniki za noge in hitrostno lestvijo, s pomočjo katere dodatno poskrbim za kondicijsko stanje in gibljivost. Jedilnik dobim od trenerja, ki mu zaupam. Prehrana je namreč v športu bistvenega pomena. Trening traja približno dve uri šestkrat tedensko. Če sem odkrit, je zame najboljši trening tekma.«

Kakšni so vaši cilji v atletiki?
»Na vsakem evropskem prvenstvu je namen doseči medaljo. Največji cilj vsakega športnika pa so seveda Olimpijske igre. Enako velja zame. Vse bom dal od sebe, da se uvrstim na OI v Riu de Janeiru leta 2016. Čaka me še veliko dela, se pa veselim, saj vem, da bom v atletiki uspel.«

Veselimo se tudi mi in v pričakovanju novih športnih dosežkov v atletiki navijamo zanj. Da pa imamo razlog za ponos je Luka že dokazal z uspešnim zastopanjem naše države, kot član slovenske reprezentance v atletiki.

Več o profesionalno športni opremi SKLZ si lahko ogledate tukaj.

 

Intervju zapisala: Alenka Zapušek