Kondicijski trenerji so v vsaki ekipi zelo pomemben člen strokovne ekipe in zaslužijo si našo pozornost. Tokrat smo govorili s kondicijskim trenerjem iz ŽRK Budućnost in reprezentance Črne gore.

Marko Mrak www.sportnaoprema.si

 

Marko Mrak je svojo rokometno  kariero pričel v ženskemu rokometnemu klubu Krim Mercator in jo nadaljeval v Budućnosti, kjer še zdaj uspešno pripravlja igralke na težke tekme. Prav teh imajo varovanke Dragana Adžića ogromno, saj ciljajo na vrh ženske lige prvakinj (prav danes so si zagotovile nastop na FINAL4). Kaj meni o treningih, karieri v Krimu, odnosu z Adžićem in še kaj, si preberite v spodnjem intervjuju.

Marko, ste uspešni kondicijski trener in dobri spremljevalci ženskega rokometa vas poznajo kot nekdanjega kondicijskega trenerja Krimovk ter sedanjega kondicijskega trenerja ŽRK Budučnosti iz Podgorice…
… obenem pa sem tudi v ženski rokometni reprezentanci Črne gore.

Res je. Kako je prišlo do sodelovanj s temi klubi?
V rokmetnemu klubu Krim Mercator sem bil od leta 2002 do leta 2007. Prišel sem na povabilo takratnega trenerja Toneta Tislja. Tone je namreč iskal kondicijskega trenerja, jaz pa sem bil ravno takrat kondicijski trener Petra Mankoča in Odbojkarskega kluba Kamnik. Prav preko tega je Tone tudi izvedel, da sem dober trener in povabil me je v Krim. Takoj sva se ujela in postavila nekakšen sistem, ki sicer še zdaleč ni bil takšen, kot ga imamo sedaj v Budučnosti. Problem je v tem da, ko mladi trenerji pridejo iz fakultete, takoj želijo postaviti sistem, ki so se ga naučili na fakulteti. Žal pa na fakultetah premalo uporabljajo nove sisteme. Sam sem bolj strmel k drugačnim, modernim pristopom in le-te sem sčasoma tudi uvajal v moj način dela. No, če se vrnem k vprašanju. Ko je Tone Tiselj zapustil Krim in odšel v Budučnost, me je povabil zraven in sprejel sem ponudbo (v sezoni 2007/08 op.p.), kamor sem se nato ponovno vrnil v sezoni 2010/11. Takrat je bil glavni trener Dragan Adižič, s katerim sva se spoznala v času delovanja Tislja v Budučnosti (Dragan Adžič je bil takrat pomočnik trenerja op.p.). V sezoni 2013/14 sem se vrnil v Krim, saj me je Tone večkrat prosil, da mu »priskočim na pomoč«. Takrat sem zaprosil vodstvo RK Budučnost, da mi za eno leto »zamrzne pogodbo« in sem odšel v Krim. A kaj kmalu so se začele stvari zapletati, vzdušje je bilo zelo čudno, plače so zelo zamujale in tako sem še pred koncem sezone (konec marca) odšel iz Krima in se vrnil v Črno goro. Ves ta čas pa sem bil še vedno kondicisjki trener reprezentance Črne gore.

Skrbeli ste za telesno pripravo dveh klubov, ki sta se v letošnji sezoni pomerili med seboj. Zaupajte našim bralcem, ali imate za obe ekipi isti način dela? Verjetno čisto isti ni, ampak v čem se razlikuje?
V Budućnosti je bila ta sinergija med mano in glavnim trenerjem Draganom Adžićem “drugačna”, kot je bila med Tonetom in mano. Čeprav s Tonetom nikoli v karieri nisem imel nobenega konflikta, najino sodelovanje je bilo na vrhunski ravni, zna biti včasih malce »samosvoj«, kar je odlika uspešnih trenerjev. To ni kritika Toneta, je odličen trener, z njim imava še zdaj super odnos in vedno ga bova imela.

Kakšno pa je sodelovanje z Draganom pri treningih? Vendarle je bil, po mnenju Balkan-Handballa, izbran za najboljšega trenerja leta 2014.
Z Draganom sva zelo dobro uskladila sodelovanje in tudi načine treningov. Npr. če je tekma v soboto, je trening takšen, če pa je tekma v nedeljo, je nato trening spet drugačen. Kondicijski trener ima malce drugačno sliko od rokometnega trenerja. Slednji bi namreč najraje »gazil« na treningih. Kar je sicer prav in pravilno, ampak tukaj sem Dragana naučil nekaj zelo bistvenega – moraš »gazit« na treningih, ampak moraš igralke tudi »spustiti«. Budučnost je tipična ekipa, ki ima zelo veliko oscilacijo v treningu, torej težki treningi in spuščanje, težki treningi in spuščanje itd. Še nekaj delamo bistveno drugače od ostalih; imamo tipično razdeljene treninge, torej ali so treningi anaaerobni-alaktatni treningi. Energijo, ki je prisotna v gibanju rokometašic specificiramo – ali so to nevromišični treningi, kjer je obremenjen živčni sistem, ali pa so to treningi, kjer razvijamo neko specifično vrzdržljivost, torej da to vdržljivost iz pripravljalnega obdobja nadgradimo. Da naš model dobro deluje, dobimo tudi potrditev; kot npr. ko je imela Christina Neagu fenomenalno ponudbo iz Bukarešte (Baia Mare op.p), z njo pa bi šla tudi Dragana Cvijič, a sta se punci odločili, da ostaneta. Zakaj? Delamo dobro, odnosi znotraj ekipe so na visokem nivoju, odnos trenerja do igralk tudi. To ni mišljeno, da v času Tislja tega ni bilo, da ne bo pomote. Recimo s puncami se veliko pogovarjamo, kaj je narobe, kaj lahko izboljšamo, imamo »brainstorminge«. Ni tako, da npr. Dragan (Adžić op.p) reče: ”To je moja ideja in tako bomo sedaj delali.” O vsaki stvari (ali je nova ali pa stara) se pogovorimo in jo predebatiramo.

Slišali, smo da ste uvedli nov sistem. Kakšen?
Res je. Pri nas smo čisto na novo postavili celoten sistem. Med drugim smo naredili radikalno spremembo – ne delamo veliko z utežmi. Zakaj? Ker, ko smo delali z utežmi, smo imeli veliko poškodb in problemov z bolečinami v hrbtenicah ter z zakrčenimi mišicami, kar nam je delalo težke in trde igralke. Ko smo ta trening z utežmi omejili, ko smo začeli več delati z lastno težko, se nam je to poznalo in imamo sedaj precej bolj elastične igralke in precej manj poškodb. Obenem pa sem mnenja, da mora vsaka rokometašica vedeti, zakaj dela takšno ali drugačno vajo na treningu.

Kako so rokometašice Krima in Budučnosti sprejele vaš način fizične priprave?
V Krimu moram reči, da sem bil zelo navezan na to, kar so nas na naučili na fakulteti in sem sigurno delal napake, ki jih sedaj ne bi. Se je pa iz leta v leto povečevala širina mojega znanja oziroma način dela. Vsekakor ves čas nadgrajuješ svoj sistem in se izpopolnjuješ. Moj pristop je sedaj drugačen kot je bil takrat. Moram reči, da sem se precej razvil, sem malce drugačen od ostalih trenerjev, saj so se mi stvari, ki sem se jih naučil na fakulteti, precej slabo izkazale v praksi. Delamo malce specifično in moram priznati, da so to punce dobro sprejele, imajo rade takšen način treninga. Največ problemov sem imel, dokler nisem spoznal, da same vaje z utežmi delajo več problemov kot koristi. Vaje za moč delamo z lastno težo in ne z utežmi, saj so se punce pritoževale zaradi bolečin v nogah, utrujenosti nog, slabe frekvence koraka, neelastičnosti, poškodb itd. Bili smo prvi, ki smo, takšen trening, kot ga delamo v Budučnosti, delali v rokometu, bili smo tudi prvi v Evropi. Punce so nato prenesle to znanje tudi na reprezentance in so tako s tem začeli tudi ostali.

trening-buducnost-sklz-koordinacijska-lestev

Opazili smo, da med svojimi izvedbami treningov uporabljate razne pripomočke, kot so na primer SKLZ pripomočki. Zakaj uporabljate ravno te pripomočke?
Spet se bom navezal na Budučnost, saj tam uporabljamo te pripomočke. Če iščeš nek pripomoček, ki ti bo pomagal pri treningu, imaš v Sloveniji visok razpon cenovnega razreda, plus, da moraš na določene izdelke kar nekaj časa čakati. SKLZ oziroma sportnaoprema.si pa ima te pripomočke vedno na zalogi, cenovno in kvalitetno pa so tudi primerljivi z ostalimi ali celo ugodnejši. Seveda pa se na koncu odločiš za tistega, ki ti omogoča vse troje v enem (hitra dobava, ugodne cene in kvaliteten material). Moram pa pohvaliti tudi njihov suport, ki je odličen. Obenem ima SKLZ tudi širok razpon izbora izdelkov, njihovi izdelki pa ne zavzamejo veliko prostora. Zadnjič, ko smo npr. odpotovali na priprave z avtobusom, sem imel s sabo njihove ovire za preskakovanje, ki so se odlično zložile in niso zasedle veliko prostora. Opažam tudi, da imajo res takšne izdelke, ki jih vrhunski športnik nujno potrebuje pri svojem treningu.

Nam lahko morda zaupate, katere pripomočke sportnaoprema.si, ki je zastopnik SKLZ opreme, uporabljate?
Uporabljam npr. elastike za šprinte oziroma agilna gibanja, nato stožce oziroma v Črni gori jim pravimo »taniriči«, ki so super za koordinacijska gibanja oziroma nevromišično koordinacijo. Če npr. nevromišično koordinacijo delaš na lestvi, jo pohodiš in te napake nihče ne vidi, če pa pohodiš stožce, to takoj vidiš in moraš biti še bolj pozoren pri delu. Potem uporabljamo tudi koordinacijske lestve, ovire itd. Sedaj bomo pričeli uporabljati tudi masažne valje, zelo mi je všeč tudi njihov produkt z dvema žogicama (za masažo). To je zlata vredna zadeva.

Imate tudi svoj lasten studio. Prihajajo morda rokometaši/rokometašice tudi individudalno k vam na treninge?
Hm, hodili so, sedaj pa niti ne toliko, individualnih treningov z rokometaši/cami nimam. Razlog je tudi ta, da v Sloveniji nisem toliko medijsko izpostavljen. Če pa pogledamo uspehe, sem med bolj uspešnimi kondicijskimi trenerji v rokometu.

Marko Mrak je razvil tudi svoj lasten sistem PlanGoRun, kjer si lahko oblikuješ svoj individualni tekaški trening.

Pripravil; Mitja Markuš
Foto: SKLZ