Telo je programirano na ugodje rednih obrokov in najbolj mu ustreza, če so ti vsak dan nekje ob isti uri. Če so naši obredi prehranjevanja kaotični in vsak dan drugače razporejeni preko dneva ali pa če obroke celo izpuščamo, se telo odzove v paniki in začne kot hrček svojo hrano, skladiščit maščobne zaloge. Redne obroke, ki podpirajo dobro presnovo, najbolj iztirijo neorganizirani in prenatrpani urniki, potovanja, daljši obiski in druženja, prazniki in zabave, maratonski delovni dnevi, bolezen ali neskladja v družini ipd.

In kadarkoli smo pod stresom, mentalnim ali čustvenim, se lahko hitro zgodi, da posegamo po hrani prepogosto in po točno takšni hrani, ki ne služi konstantnosti gradnje ter krepitvi telesnih celic, temveč vse obratno. Navade avtomatiziranega prehranjevanja tako sestavljajo vzorec, ki se nenehno ponavlja. Da bi stopili iz tega vzorca, je za začetek potrebno spremeniti vsaj eno navado, to je tako kot da bi zlomili en člen verige in začeli z delom osvobajanja.

Nova navada je torej lahko, da se držimo rednih dnevnih obrokov, po možnosti, ob istem času vsak dan posebej in si zvečer postavimo neko mejno uro, vsaj 3 ure pred spanjem. Da si morda še kupimo dobro, litrsko  steklenico za vodo in vsak dan, najmanj  pol ure pred ali po obroku v nekih segmentih spijemo 2-3 litre kvalitetne, vendar ne mrzle vode. In da si vsak dan vzamemo tistih deset minut, ko zavestno počnemo neke telovadne vaje, kar bo avtomatično pognalo telo po želji ”še več” in bomo po vseh možnostih prišli do polurne ali urne vadbe na dan. Kajti, bitja narave se gibljejo več ur, da pridejo do svoje hrane, medtem ko se mi gibljemo nekje par sekund ali nekaj minut, da pridemo do svoje v hladilniku ali v trgovini/restavraciji.  V osnovi pa smo tudi mi bitja narave, tako da se je vredno tega ozavestit in začet migat.

Nova navada  je lahko tudi pitje kave ali čaja brez sladkanja ali pa da si naročimo kavo ali pivo samo enkrat dnevno in da se izogibamo gaziranim, umetnim pijačam in pasteriziranim sokovom. Ob pijačah si niti ne predstavljamo, kaj vse vnašamo v telo, vsakodnevni rituali pa so največkrat prav ob skodelici ali kozarcu.

In potem še nadomeščanje določenih vrst artiklov, ki jih nakupujemo za v naše kuhinje,  z bolj hranljivimi, surovimi-manj predelanimi, po možnosti lokalne pridelave.

Nova navada je lahko tudi da se odločimo posegat po drugačnih sladkarijah in prigrizkih, sredstvih za razvajanje. Da mogoče kupimo žvečilke brez vseh umetnih sladil in jih manjkrat žvečimo, da namesto mastne in čudo tvorne čokolade vzamemo kakšno majhno presno čokolado in jo malo bolj počasi raztopimo v ustih, da namesto navadnih piškotov ali peciva spečemo ali vzamemo s police tiste, ki ne vsebujejo margarine, bele moke in sladkorja ali pa namesto njih pojemo kakšen doma narejen kreker, novodobni piškot s proteini  ali pa bolj enostavno, pojemo banano.

Kakorkoli, če prepoznamo, da so naše navade v večini časa pogojene in avtomatizirane, da so refleksija ponujenih reklam in splošnih prepričanj, potem je čas, da se nekaj spremeni. Naša telesa se prav tako hranijo preko kože in energetskega ovoja, torej je uničujoča ali spodbudna ”hrana”  tudi vse, kar pride v stik s kožo in vsa energetska polja, v katerih se zadržujemo.

Veliko primerov je, da nekdo spremeni navade šele, ko potrka bolezen. Škoda. Če pa jih spremenimo še v fazi, ko smo ”zdravi”, potem se podamo na osvežujočo pot neke nove prebujenosti, motivacije, ki se kaže in začne razpletati na vseh področjih našega bivanja. Vedno bolj postajamo odgovorni in ljubeči do sebe in do okolice, kar pa je darilo dobrega  za vse.

Članek pripravil Fruitbat.si