Zdrav duh v zdravem telesu
Večina definicij pojem šport predstavlja kot izvajanje telesne dejavnosti za krepitev telesne zmogljivosti. Telovadba omogoča ohranjanje telesne sposobnosti, vendar pa ne smemo zanemariti dejstva, da oblikuje tudi naš notranji svet; naše mentalno zdravje.
Telesna aktivnost nam omogoča ohranjanje fizične vzdržljivosti ter tudi izboljševanje le te. Pripomore k izgubi odvečnih kilogramov, saj s fizično aktivnostjo telo porablja energijo, ki se nahaja v maščobnih zalogah. Ob enem tudi pospeši naš metabolizem, pri čemer sproži kemične procese telesa, s katerimi gradimo našo energijo. Z gibanjem krepimo naše notranje in zunanje organe; srce, pljuča, mišice,… krepimo naš žilni sistem, saj nam ob naporu telesa srce stiska kri po žilah, s tem pa nam preventivno “čisti” žilne kanale in nam onemogoča razvijanje morebitnih žilnih bolezni, strdkov; posledično kapi. Ob enem tudi s telovadbo izboljšujemo dihalni sistem, saj dobimo zaradi napora telesa več kisika v možgane. S tem ohranjamo mlado telo, saj s športom ohranjanjamo gibljivost, mišično maso ter tudi zadostno kostno gostoto, ki se skozi staranje zmanjšuje. Tako preprečujemo nastanek krhkih kosti in lomljenje le teh v zrelejšem obdobju.
Poleg oblikovanja telesa kot je bilo že v uvodu omenjeno fizična aktivnost oblikuje tudi naše duševno zdravje.
Kako ga (iz)oblikuje? Že s samim odklopom, ko zaradi telesnega napora preklopimo na druge miselne vzorce. Skozi telovadbo se lahko tudi sprostimo in odmaknemo od vsakdanjih skrbi in stresa, npr. že s samim sprehodom. Zelo pomembno je, da najdemo športne dejavnosti, ki nas veselijo, saj bomo lahko le ob tem uživali pri aktivnosti. Gibanje omogoča zmanjšanje anksioznosti in tesnobe. Po domače povedano, zaradi napora na telo možgani nimajo časa razmišljati o stanju vznemirjenosti, napetosti, ki ga prinese nesmiselen strah brez stvarnega zunanjega razloga.
Marsikdo bi se vpašal, zakaj naj bi bilo trplejnje, ki ga svojemu telesu povzročam skozi gibanje nekaj dobrega? Zavedati se moramo, da je bolečina tista, ki nas krepi in gradi. Skozi napor telesa se naše telo in naša miselna plat »utrdi«. Pa bomo izpostavili banalen primer: bolj pogosto človek pade in se udari, vedno manj bosta imela padec in udarec učinek nanj. Prvič bo zabolelo, drugič manj. Vedno pogosteje, ko se bo znašel v tej situaciji, vedno bolj nanjo odporen. Čez ponovitve se bo zgodilo, da zgoraj omenjena bolečina sploh ne bo več imela učinka nanj. Isto je z intenzifno fizično telovadbo, skozi katero posledično krepimo fizično in psihično vzdržljivost z različnimi dejavnostmi, na podlagi katerih si sami zadamo trplejnje telesa. Skozi gibanje se znebimo stresorjev, povečamo našo samopodobo, samovrednotenje in uravnovesimo našo čustveno in razpoloženjsko stanje. Na podlagi čustenega ravnovesja nam telovadba omogoča, da uravnamo naše čustveno razpoloženje, saj lahko ob zadostni pridobitvi kisika v možgane ustreznejše preidemo do primernejših zaključkov.
Bolj domača nam bo postala fizična aktivnost boljše bo tudi naše notranje; duševno stanje. Raziskave so tudi dokazale, da redna aktivnost telesa, ali je to le sprehod v naravo, tek ali fitnes zmanjšujejo pojavnost depresivnih simptomov. Skozi raziskovanje tematike sem tudi zasledila, da ima gibanje telesa v ustreznih okoliščinah, ki posamezniku ustrezajo, (primeren prostor, narava, tišina/motivacijska glasba) na možgane učinek antidepresivov, saj se skozi gibanje telesa sproščajo hormoni, predvsem hormon sreče imenovan serotonin in endorfini. Učinek sproščanja endorfinov je potreben za obvladovanje bolečine, podoben pa je učinku morfija, ki deluje pomirjevalno.
Ker smo spoznali, da se telo in naš notranji svet prepletata in da sta odvisna drug od drugega je potrebno še poudariti, da ima gibanje zelo pomembno vlogo pri samem delovanju posameznika skozi dan. Omogoča nam boljšo koncentracijo, motivacijo in ne nazadnje nam konec dneva omogoča tudi bolj kvaliteten spanec, ki smo ga zaradi gibanja dosegli.
V sklopu tematike gibanje, telovadba in šport je potrebno izpostaviti dejstvo, da se za vaše dobro počutje ni potrebno »postavljati na glavo«. K vašemu dobremu počutju bo pripomoglo tudi gibanje vašega telesa samo 20 minut na dan. V tem primeru rek: »boljša je kvaliteta kot kvantiteta« ne velja, saj je pomembnejše, da telovadite in se gibate večkrat; na primer trikrat na teden; manj intenzivno, kot pa trikrat na leto intenzivno. Skozi stopnjevano in uravnoveseno gibanje, ki ga boste izbrali vsak teden boste pridobili tudi na vaši kondiciji, vaše telo bo veliko bolj vzdržljivo, s tem posledično tudi vaš um. Zato še enkrat; če nimate veliko energije in niste profesionalni športnik se gibajte večkrat na teden, manj intenzivno, kot pa le nekaj krat na mesec intenzivno. Ker če se boste zagnali prehitro boste tudi obupali hitro. Potrebno je stopiti na vsako stopnico in narediti vsak korak, ki je nujen, da gibanje vpeljete v vašo dnevno/življensko rutino, saj če boste stopnice in korake preskakovali lahko hitro padete, s tem pa tudi vaša motivacija in volja po boljši kvaliteti življenja.
Za na konec bom izpostavila, da k duševnemu nezdravju pripomore vaša nestvarnost. Živite tukaj in zdaj. Premalo ljudi se zaveda, da nas sedanjost ne jezi, jezita nas le pretelost, ki je mimo in prihodnost, ki šele pride. Zakaj bi se torej obremenjevali z nečem, ki je že mimo ali z nečem, ki sploh še ni prišlo, če lahko živimo v trenutku, ki nam je dan zdaj. Tudi med hojo na sprehodu ali pa ko boste v fitnesu telovadili se zavedajte, da vam lahko vaše nesmiselno razmišljanje, o tem kar je bilo ali o tem kar bo, ukrade vaš zdaj. S tem boste uškodovani trenutka, ki bi ga lahko doživeli, ampak zaradi razmišljanja naprej in nazaj, bo tudi ta postal za vas le nekaj oddaljenega.
Ni le pomembno, da ste s telesom pri fizični aktivnosti, za vašo popolno zdravje je pomembno, da ste ob gibanju tam tudi z glavo. Le to vam bo omogočilo zdrav duh v zdravem telesu.
Pripravila: Nina Vinšek
Viri:
Berčič, H., Sila, B., Tušak, M. in Semolič, A. (2007). Šport v obdobju zrelosti. Ljubljana: FŠ, IŠ
Berčič, H. (2001). Športna rekreacija v funkciji kakovosti življenja prebivalcev Slovenije.
Dolenc, P., Tušak, M., Dimec, T., Pišot, R. (2008). Vpliv popolne gibalne neaktivnosti na psihično zdravje in počutje zdravih mladih preiskovancev = Effects of complete physical inactivity on psychical health and well-being in healthy young subjects. Zdravstveno varstvo.
Fras, Z. (2002). Predpisovanje telesne aktivnosti za preprečevanje bolezni srca in ožilja = Physical activity prescribed for prevention on cardiovascular diseases. Zdravstveno varstvo.
Hassmen P., Koivula N. in Uutela A. (2000). Physical Excercise and Psychological Well-Being: A Population Study in Finland. Preventive Medicine 30(1), 17-25
Kajtna, T. in Tušak, M. (2005). Psihologija športne rekreacije. Ljubljana: Fakulteta za šport, IŠ
Tušak, M., Masten, R., Žibert, V., Svetina, M., Tušak, M., Dimec Časar, T., Ivanovski Donko, A. in Marinšek, M. (2008). Stres in zdravje
