Ena izmed najboljših slovenskih nogometašic Kristina Erman je za svoja rosna dvajseta že pravi fenomen v ženskem nogometu. Med številnimi prestopi iz kluba v klub se zdi, kot da je našla svojo srečno zvezdo na Nizozemskem v FC Twente. Seveda je osrednja tema najinega pogovora nedvomno zaobjela ženski nogomet, vendar sva se kaj kmalu razgovorili tudi o drugih, “čisto vsakdanjih” življenskih izkušnjah in izkustvih. 

S Kristino smo nedavno posneli tudi promocijsko-motivacijski video, s katerim vam želimo pokazati profesionalne treninge nogometa, izvedene na SKLZ Pro poligonu:

Kristina, vsem si dobro poznana kot ena izmed najuspešnejših profesionalnih nogometašic v Sloveniji, ki svoj talent izkazuješ v enem izmed najboljših evropskih klubov FC Twente na Nizozemskem. Kakšni občutki te spremljajo ob tem dejstvu?

Kristina: Vse te občutke lahko opišem s preprosto besedo iz vsakdana: lakota. Lačna sem po uspehu in to me žene vedno naprej. Svojo pot sem gradila pri več klubih, tudi v Italiji, vendar sem čutila, da to še ni tisto pravo. Zato sem se odločila, da se vrnem domov in nekaj časa sem igrala v Sloveniji. Kmalu po vrnitvi pa se je zgodil preskok, ki sem ga čakala – zgodil se je Twente. Na Nizozemskem so se pričele stvari odvijati v najboljšo možno smer in tudi uspehi se vrstijo eden za drugim. Vsekakor so občutki ob vsakem uspehu neponovljivi, vendar ščasoma to postane rutina in vsi ti občutki me še bolj motivirajo za napredovanje. Na možnost igranja na Nizozemskem gledam kot na odskočno desko, saj ima Nizozemska eno izmed najboljših nogometnih šol na svetu. Čutim, da imam v sebi še veliko rezerve. 

Svoje športne kariere nisi pričela v nogometu, temveč si prej preizkusila kopico drugih športov. Kaj te je prepričalo, da si se podala na profesionalno pot kot nogometašica?

Kristina: Res je, najprej sem svojo športno pot pričela v judu, nato sem se nekaj časa posvečala atletiki in v OŠ me je učitelj športne vzgoje navdušil za nogomet. Pri 14ih so me preizkusili v Krki in moja pot kot profesionalna nogometašica se je pričela. V času srednje šole sem živela popolnoma samostojno v Novem Mestu, nato sem se prepisala v Ljubljano in na koncu se je zgodila poškodba kolena. V tistem času me je k sodelovanju povabil velenjski Rudar in med rehabilitacijo sem bivala in igrala v Velenju. Potem sem odšla igrat v Avstrijo, Italijo, no sedaj pa nov zagon pridobivam na Nizozemskem. Nedvomno me je za nogomet navdušil naš športni trener, ki je v meni videl talent in me pri tem tudi podpiral. 

ke2

Zamenjala si že kar nekaj klubov – tako v Sloveniji, kot v tujini. Kako bi primerjala ženski nogomet na Slovenskem, v Avstriji, Italiji in na Nizozemskem?

Kristina: Nivo v Sloveniji je bistveno slabši kot drugod, vendar se izboljšuje. Po Krkinem padcu je sedaj na nivoju Pomurje in všeč mi je, da dajo priložnost mladim domačim igralkam – seveda je pomembna tudi pomoč iz tujine, še posebej sem vesela igralk iz Balkana, kjer so razmere še slabše kot v Sloveniji. Se pa razmere ženskega nogometa v Sloveniji izboljšujejo, vendar je na žalost še vedno veliko odvisno od sponzorjev, ki pa jih je pri nas bolj bore malo. Med državami primerjati je težko, saj se je tudi v Italiji nivo nekoliko poslabšal, veliko klubov je propadlo. V Avstriji so pogoji za treniranje odlični, tudi denarja je dovolj. Nizozemska pa je popolnoma drug svet, če govorimo o ženskem nogometu, saj velja profesionalnost na najvišjem nivoju. 

Pri ženskem nogometu na žalost ne gre brez stereotipov, da je ta šport dominiran med moškimi. Kako je to vplivalo nate?

Kristina: Niti ne morem reči, da so ti stereotipi vplivali name, saj sem tudi, ko sem na Mirni trenirala med moškimi, bila ena izmed najboljših. Nikoli se nisem ničesar bala, saj sem vedno bila konkurenčna – tudi fantom! Opažam pa, da se nasplošno nogomet na Slovenskem razvija mnogo na bolje in posledično temu sledi tudi ženski nogomet. Tudi življenski slog športnikov postaja vse bolj poznan javnosti, ki tako posledično bolje razume vrhunski šport in potrebe vrhunskih športnikov. 

ke1

Kristina na treningu s SKLZ Pro trenerjem Draganom Despotovićem

Kako ocenjuješ prihodnost ženskega nogometa?

Kristina: Kot sem že omenila, ocenjujem, da se situacija izboljšuje, vendar ključni problem ostaja tj. finance. Potrebno bi bilo narediti intenzivni desetletni plan, ki bi gradil pokrajino ženskega nogometa v Sloveniji in nogometašicam omogočal, da skupaj s klubom zrastejo in  se izpopolnijo v igri. Precej neizkoriščena so tudi nekatera območja Slovenije, kjer bi lahko poleg moške ekipe h klubu priključili še žensko. To je seveda idealen plan, ki pa žal brez podpore sponzorjev in donatorjev ni izvedljiv.

Trenutno si v Sloveniji na počitnicah in že kmalu se vračaš na Nizozemsko. Vendar tudi tu se vsakodnevno intenzivno pripravljaš na prihajajočo sezono, saj treninge opravljaš pri trenerju Draganu Despotoviću … 

Kristina: Po koncu sezone sem si vzela 14 dni popolnega počitka – še na sprehod se nisem odpravila (smeh). To je bilo nujno, saj sem po končani sezoni bila izmučena tako psihično, kot tudi fizično. Vedno pa obstajajo določeni pritiski in zavlačevanje ni prišlo v poštev. Zato sem tudi doma trenirala s kondicijskih trenerjem Draganom Despotovićem in prepričana sem, da bo pripravljalno obdoblje mnogo lažje, prihajajoča sezona pa še bolj uspešna!

ke3

Intervju zapisala: Špela Terglav