Naša nova rubrika Mladi športni upi, v kateri vam vsak mesec predstavimo nadpovprečno talentiranega in motiviranega mladega športnika, se tokrat seli med plezalne stene. V veselje nam je, da vam lahko posrežemo z intervjujem najboljšega plezalca Slovenije! Domen Škofic je 22-letni športni plezalec, ki je Slovenijo ponesel v svet kot prvi, ki je osvojil krono v skupnem seštevku težavnostnega plezanja. Vsi presežki, ki jih je beležil preteklo sezono pa so zagotovo povezani tudi z njegovo punco, Janjo Garnabret. 17-letna Korošica je prav tako kot Domen biser slovenskega plezalstva in nad njuno plezalno pravljico se navdušujemo vsi!

Kako sta se njuni zgodbi povezali in kaj botruje neverjetnim uspehom, ki jih beležita, pa preberite v intervjuju!

Domen, brez slabe vesti te lahko označimo za plezalnega heroja Slovenije. Najprej, kako se počutiš po briljantni sezoni, kot je bila pretekla?

Domen: Za mano je neverjetna sezona, v kateri so se mi uresničile še sanje, ne le zastavljeni cilji.  Cilji so bili stati na stopničkah v skupnem seštevku, kar sem z dodatnimi tremi zmagami definitivno presegel. Kljub temu, da sem na nek način presegel samega sebe, hkrati čutim, da imam za sabo še precej “rezerve”.

Kaj se ti je letos poklopilo za doseganje takšnih rezultatov?

Domen: Pred začetkom sezone sem imel precej težav s hrbtom, saj sem treniral nekoliko nesorazmerno. Ker nimam trenerja, to pomeni, da se na treningih med drugim tudi testiram, tako da sem več kot očitno nekje vmes naredil napako. Sicer me je fizioterapevt pred začetkom sezone spravil v red, vendar vanjo vseeno nisem stopal 100% pripravljen. Ko se je sezona pričela, sem si sam pri sebi zadal, da se ne bom obremenjeval z rezultati. To pa mislim, da se je na koncu tudi najbolj obrestovalo. 

S punco Janjo sta nepremagljivi plezalni tandem. Zagotovo obstaja posledična povezava med vajino zvezo in uspehi, ki jih dosegata.

Domen: (smeh) Ja, z Janjo sva se spoznala v mladinski reprezentanci, kjer me je takoj prevzela s svojim pozitivističnim pogledom na svet. Njena ljubezen do plezanja se je kazala že na daleč. Še vedno večina ljudi pride na trening za to, da gara za rezultate, pri Janji pa se vidi, da v plezanju zares uživa. Našla je svoje poslanstvo in mislim, da v njej vidim tudi delček sebe. 

Tudi trenirata skupaj? 

Domen: Ja, občasno tudi trenirava skupaj. Sicer ne vedno, vendar sva se vseeno drug od drugega naučila ogromno. Dopolnjujeva se ravno pri pomanjkljivostih, ki so specifične za moško ali žensko plezanje. Ko vidiva, da eden od naju nekaj zmore, drugi dobi še večjo motivacijo, da poskusi isto. 

Katere Janjine prvine plezanja bi izpostavil, zaradi katerih meniš, da je tako uspešna?

Domen: Samozavest in osredotočenost. Janja je neustrašna, nikoli nima dvomov, kaj če ne bo zmogla. Natančna vizualizacija poti ji omogoča, da se dobro sooči tudi z nepredvidljivimi težavami. Tako praktično nikoli ne zaide v področje, ko ne bi vedela kam naprej. 

Kaj pa pri sebi?

Domen: Jaz sem trmast … In vzdržljiv (smeh). Vsi domači mi pravijo, da sem neverjetno vzdržljiv že od rojstva. Ali je to res, ali pa se ta odraža kot produkt neštetih ur treniranja ne vem, vem pa, da je to zagotovo eden izmed razlogov, zakaj sem v plezanju uspešen. Zagotovo prednost tudi to, da, ko v steni zaidem v težave, se sam pri sebi znam pomiriti in sprostiti. Potem nadaljevanje ni težko. 

Za trenutek se vrniva še v čase tvojih začetkov. Si vedno vedel, da je plezanje tvoje življenjsko poslanstvo?

Domen: Sploh ne. S plezanjem sem pričel pri šestih letih, sicer prihajam iz smučarske družine, saj je oče eden izmed izumiteljev carving smuči. Brat je bil vrhunski smučar in vsi so mislili, da bom tudi jaz šel po njegovih stopinjah. Za plezalstvo me je navdušil moj dober prijatelj že v mali šoli, ko je povedal, da pleza. Glede na to, da sem doma tudi sam preplezal vsa drevesa, je mami ščasoma predlagala, da naj preizkusim plezanje. Glede na moj tekmovalni karakter in dejstvo, da mi sprva na tekmah ni šlo najbolje, sem že mislil, da je to le eden izmed športov, ki jih bom treniral. Dokler nisem pričel s plezanjem na skali. Takrat sem se v ta šport zaljubil, saj sem ugotovil, da lahko vedno znova tekmujem tudi sam s sabo. 

Kdo te je v otroštvu inspiriral in koga si za vzornika jemlješ danes?

Domen: Kot otrok sem pregledal ogromno posnetkov gorskega plezalca Chrisa Sharme. To so bili nasploh eni izmed prvih plezalnih posnetkov, ki pa sem si jih ogledoval s široko odprtimi očmi. Danes pa mi je v vzor tudi Adam Ondra, saj v športnem plezanju dosega skoraj nemogoče. Je res, da sem ga že na marsikateri tekmi tudi premagal, vendar dejstvo, da dosega tako vrhunske rezultate v skoraj vseh disciplinah je res neverjetno. 

Po kakšni poti želiš nadaljevati svojo plezalno kariero?

Domen: Zaenkrat še želim ostati v tekmovalnih disciplinah, čaka me še naslov svetovnega prvaka, v izziv pa so mi tudi prihajajoče Olimpijske igre. V težavnostnem plezanju sem dosegel, kar sem želel, sedaj pa želim podobno zgodbo spisati tudi v balvanskem plezanju. 

(Domen na treningih uporablja SKLZ Weighted West)

Intervju zapisala: Špela Terglav