Vas zanima, kaj se skriva za lepotico, ki je letos bila okronana za Miss športa? Manca Šepetavc je 21-letna atletinja, ki že 15 let svoje srce pušča na tekaških progah. Kljub temu, da atletika ostaja njena prva ljubezen, pa sedaj svoje misli usmerja tudi na druga področja … Kako pa ji uspeva vse strniti v kratkih 24 ur dnevno, preberite spodaj. 

 

Manca, zdi se, da je leto 2017 zares tvoje leto, vsaj če ga primerjamo z letom poprej. Če bi lahko svoja občutja o letošnjem letu do sedaj lahko strnila v nekaj stavkov, kaj bi povedala?

Manca: Res je. Letos se zdi, kot da se mi je utrnil žarek sreče in mi pokazal še mnogo zanimivih poti, ki so čakale name. Po osvojeni tituli za Miss športa so se številna vrata pričela odpirati kar sama, za kar sem izjemno hvaležna. Nikakor mi ni žal, da sem se prijavila, saj za zgubiti zares nisem imela ničesar. Pridobila pa sem precej … 

Seveda ne moremo mimo laskavega naslova Miss športa. Kaj ti je iz tekmovanja najbolj ostalo v spominu?

Manca: Najbolj mi je seveda ostal v spominu trenutek, ko sem slišala svoje ime pri razglasitvi zmagovalke. Čustva, ki sem jih takrat doživljala so neopisljiva, prvih nekaj sekund sploh nisem dojela, kaj se dogaja, nato pa sem z velikim veseljem prejela nagrado. Četudi bi od naslova za Miss športa imela samo ta trenutek zmagoslavja, mi to popolnoma zadošča, saj se navala takšne sreče zares ne doživi vsak dan. 

Kako ta laskavi naslov vpliva na tvojo atletsko kariero? 

Manca: Če bi vprašali mojega trenerja bi vam zagotovo odgovoril, da sem po zmagi padla iz fokusa. Poleg študija in treningov so sedaj tu še obveznosti do sponzorjev in partnerjev. Vsakodnevno so tako na vrsti  razna fotografiranja, intervjuji, pisanje bloga in še bi lahko naštevala. Logično je, da se to nekoliko pozna tudi pri moji atletski aktivnosti, ki se je padla nekoliko na stranski tir. Kot sem že na začetku omenila, so se v moje življenje čez noč prikradli novi izzivi in ideje, kar pa se seveda pozna na vseh ravneh mojega življenja. 

Zmagovanje ti ni tuje niti v tvoji primarni disciplini – atletiki. Kako so izgledali tvoji atletski začetki?

Manca: Kot otrok sem bila precej hiperaktivna, zato so se starši odločili, da me dodatno zaposlijo še s športom. Seveda sem najprej preizkusila tudi druge športe, vendar so v osnovni šoli opazili, da sem precej hitra, vzdržljiva in tako se je vse pričelo. Kaj kmalu so me starši peljali na prvi atletski trening, kjer sem se dobro odrezala in od takrat dalje sem v atletiki. Letos mineva že 15. leto …

Kakšno vlogo igra atletika v tvojem življenju?

Manca: Predvsem sem v atletiki našla disciplino, ki mi pomaga skozi življenje še danes. Prav tako brez nje verjetno ne bi tako dobro poznala trdega dela in stremenja za ciljem. Kot pri vsakem športu je tudi v atletiki veliko odrekanja, vednar se na koncu seveda vedno izplača. 

Katerih življenjskih vrednot te je naučila atletika?

Manca: Vztrajnost, borbenost in potrpežljivost. Te tri vrednote me najbolj spremljajo skozi celotno kariero in mislim, da sem prav za njih najbolj hvaležna.

Te poleg atletike veselijo še kakšna druga področja?

Manca: Sem oseba, ki ne zdrži celo večnost na enem mestu, zato se definitivno vidim še kje drugje kot samo v atletiki. Sem pa 100% prepričana, da želim tako ali drugače ostati povezana s športom. 

V atletiki želiš doseči še …?

Manca: Olimpijske igre. Verjetno so to sanje vsakega atleta oz. športnika nasploh. Kratkoročni cilji pa se povezujejo z evropskimi in svetovnimi prvenstvi, ki se odvijajo vsako leto. 

 

Intervju zapisala: Špela Terglav