Posted on

Intervju z osebnim trenerjem Urošem Jugom: “Brez športa si enostavno ne predstavljam življenja in prepričan sem, da ne bi nobenega poklica delal s takšnim veseljem.”

Zagotovo se strinjate, da so sanje vsakega izmed nas opravljati poklic, ki nas zares izpopolnjuje in osrečuje. Kaj kmalu je svoje življenjsko poslanstvo našel osebni trener in vodja fitnes centra FitFit v Domžalah, Uroš Jug. V želji, da bi pomagal ljudem do zdravega in aktivnega načina življenja, se je podal na misijo, ki jo uspešno izpopolnjuje še danes. 

Spodaj si preberite Urošovo pot do enega izmed najbolj uspešnih osebnih trenerjev in njegov pogled na to področje v Sloveniji. 

(Uroš v SKLZ trening centru v Žalcu)

Uroš, tvoj vsakdanjik je tako ali drugače povezan s športom. Kdaj v življenju si doživel prelomno točko, ko si vedel, da se boš zavezal športu?

Uroš: Življenja brez športa si enostavno ne predstavljam. Že od malih nog sem nenehno tekal za žogo, se tako ali drugače športno udejstvoval in bil vseskozi izjemno aktiven. Zavestno pa sem se zavezal k športu, oz. natančneje osebnemu trenerstvu, v obdobju študija. Pri tem je veliko vlogo odigrala tudi moja mentorica Tatjana Klakočar, ki mi je s svojim edinstvenim pristopom pomagala, da sem tako vzljubil osebno trenerstvo, da danes lahko s ponosom rečem, da opravljam svoj sanjski poklic. 

Kako pa se spominjaš svojih začetkov kot osebni trener?

Uroš: Moji prvi resni začetki segajo v prvi letnik študija velnesa, ko so nas profesorji postavili na realna tla in nas soočili z dejstvom, da moramo v prvi vrsti z brezhibno pripravljenostjo mi postavljati zgled ostalim. Tako smo bili primorani k sistematičnim in rednim treningom.  

Si kdaj razmišljal, da bi svojo kariero razvil tudi kot profesionalni športnik?

Uroš: O tem nisem nikoli preveč resno razmišljal. Največjo strast sem našel v osebnem trenerstvu in v individualnem delu s profesionalnimi kot tudi rekreativnimi športniki. Na splošno želim ljudem pomagati, da dosežejo kvalitetnejši nivo življenja s pomočjo športa. 

Kako doživljaš poklic osebnega trenerja? Kaj misliš, da dobrega trenerja naredi odličnega? 

Uroš: Ljudje. Ljudje, ki jih treniramo, so vedno tisti, ki nam pomagajo, da se tudi mi izpopolnjujemo kot trenerji. Niti ena ura v osebnem trenerstvu ni ista kot poprejšnja. S pravilno izbiro vaj, s pravim pristopom in z zaupanjem, ki ti ga posledično tvoje stranke izkažejo, se ščasoma sklene krog, v katerem osebni trenerji svojim strankam ne pomagamo le na nivoju gibanja, temveč jim pomagamo do celostnega izboljšanja njihovega življenja. Večina ljudi zaznava izboljšave tako v svoji fizični, kot tudi psihični pripravljenosti in se tako mnogo lažje spopadajo s tegobami vsakdana. 

Na kakšen način se ti izpopolnjuješ? 

Uroš: Ob koncu dneva se domov vračam precej izmučen, zato si še posebej prizadevam, da najdem čas tudi za dejavnosti, ki me izpopolnjujejo v boljšo osebo. Seveda so tudi te skoraj vedno tako ali drugače povezane s športom, saj v tem resnično uživam in brez težav najdem svoj notranji mir. 

Če pogledamo na splošno industrijo osebnega trenerstva, si mnenja, da je v Sloveniji to dobro razvito ali …?  

Uroš: Sem mnenja, da v Sloveniji obstajajo dobre institucije za izobraževanje osebnih trenerjev. Tisti, ki se želijo izobraževati, jim je nedvomno na voljo dovolj formalnih, kot tudi neformalnih programov, da to storijo. Seveda pa je precej trenerjev tudi “kvazi strokovnjakov”, ki si ne vzamejo dovolj časa za izobrazbo in tako lahko ljudem prej škodijo, kot koristijo. 

Kje vidiš največje pomanjkljivosti?

Uroš: V pomanjkanju znanja. Vsak osebni trener mora brezhibno poznati osnove biomehanike, gibanje človeka, dietetiko za pravilno prehransko svetovanje, skratka na splošno imeti znanje za pravilno delovanje v korist strankam. Seveda pa je dosti tudi na ljudeh samih. Oni namreč izbirajo osebne trenerje, zato je v takšnih primerih izjemno pomembno, da se o izbranem trenerju prej dobro pozanimajo – kakšne licence ima, njegovo ozadje, način dela ipd. 

V kateri smeri osebnega trenerstva se vidiš dolgoročno?

Uroš: Vedno bolj me zanima področje preventive, ljudem želim pomagati izboljšati njihove gibalne vzorce, ki jim pomagajo izboljšati vsakdanja opravila s pravilno vadbo. Svojo prihodnost nedvomno vidim tudi v pomoči športnikom po raznih poškodbah in organiziranju rehabilitacije zanje. 

Si kdaj razmišljal, kaj bi počel, če ne bi bil osebni trener?

Uroš: Če se ne bi takoj zaljubil v delo osebnega trenerja, bi zagotovo vztrajal v nekem športu in skušal priti čim višje. Brez športa si enostavno ne predstavljam življenja in prepričan sem, da ne bi nobenega poklica delal s takšnim veseljem. 

Kaj ti torej v življenju še predstavlja izziv?

Uroš: Zagotovo želim še vedno opravljati poklic osebnega trenerja. V tem se  želim izpopolnjevati in nuditi svojim strankam najvišjo možno raven treningov v fitnes centru Fit-Fit. 

 

 

Intervju zapisala: Špela Terglav