Občutek, ki ga je človek sposoben sprožiti v najbolj skromni obliki, je stanje umirjenosti, ki ničesar ne zahteva. Svojim dejanjem in čustvom daje posebno blaženost, v resnici pa sta notranja moč in samoobvladovanje tista, ki ohranjata bojevniški duh. Sila življenja, ki povezuje vsa občutja, je v resnici volja slehernega bitja in od posameznika je odvisno ali bo temeljila na interesih družbe ali pa na interesih lastnega poslanstva.

Vaša športna pot je že relativno dolga, predvsem glede na leta, ki jih imate. Od kod ta strast za vztrajanje pri judu?

»Res je, star sem 22 let in zelo zgodaj sem se pričel ukvarjati s judom, s sedmimi leti. Pravzaprav sem začel s košarko ampak nekako se nisem mogel izogniti tej borilni veščini, kajti prihajam iz družine, kjer so se vsi ukvarjali s tem športom in še vedno se. Duh v katerem sem odraščal in je postal del mojega življenja je torej že praktično od mojega rojstva zaznamovan.«

Vašim uspehom zagotovo ne bo konca kajti vizijo, ki ste si jo zadali, ni majhna. Potek vaših treningov ni enostaven, poleg tega pa to ni edini atribut, ki vam pomaga biti usmerjen v uspeh. Kaj je po vašem mnenju potrebna preventiva za dobre rezultate?

»Velika želja je udeležba na olimpijskih igrah in intenzivno se pripravljam na medaljo kajti to bo plod trdnega dela. Verjamem, da je pozitivna naravnanost tista, ki mi vsak dan pomaga premagovati vsakodnevne izzive. Prav tako je zelo pomembno okolje, kjer se razvijam v zdravo osebnost in športnika, ki želi doseči zastavljen cilj. Pravi ambient, raznolikost treningov in usmerjenost v uspeh so orodja, s katerimi želim potrditi svoj trud. V največje veselje mi je trening ob glasbi, kajti s tem nekako še bolj najdem notranje ravnovesje. Najraje tekmujem sam s seboj, kajti tako nisem razočaran nad drugimi, sebe pa v vsakem primeru, kljub »porazu« vedno znova premagam.«

Neštetokrat smo slišali frazo »smeh je pol zdravja« in nesmiselno bi bilo kaj takega zanikati. Tudi Vito se zaveda moči, ki jo nudi smeh, zato je prepričan, da skozi sprostitev uravnoteža pritiske fizičnega, kot tudi psihičnega napora. Sicer je to nekaj, kar vsi dobro vemo pa vendar, čeprav nas določena stanja človeškega duha včasih zajamejo, ker jim pustimo, da privrejo na dan, je toliko bolj vredno dejstvo, da le-ta človeški duh ohranjamo. Vito pravi, da »ko se dela, se dela in ko se smeji, se smeji«. S tem se strinjamo tudi mi. Namreč, prepričanje, da lahko  dve stvari hkrati počnemo 100-odstotno, je iluzija.

Vito pa je letos imel malce drugačne praznike kot mi. Tik pred božičem si je namreč na treningu natrgal ramenske vezi, zato je božič moral preživeti v bolnici. En mesec pred poškodbo mu je uspelo posneti video o tem, kako poteka njegov športni dan, ki ga lahko vidite zgoraj. Vitu želimo čimprejšnje okrevanje in vrnitev nazaj v tekmovalne vode.