Dini Sovinc je mnogim poznan kot odličen trener finkcionalnih vadb v Slovenjskih Konjicah in Ljubljani, drugim je pomagal doseči popolno postavo kot osebni trener, danes pa ga boste spoznali tudi kot sotrenerja znane slovenske snowboarderke Ive Polanec, s katero smo se pred nekaj časa že pogovarjali. 

Seveda ob tako zanimivem življenskem slogu, kot ga živi Dini, tem za pogovor ne zmanjka, zato je spregovoril kar o vsem – med drugim tudi o tem, da se pri ciljih ne omejuje. Pravi, da je možno tudi to, da ima v vsakem mestu v Sloveniji svoj fitnes center!

dini1

Dini, po športni poti uspešno plujete že vrsto let. V mladosti ste se 12 let posvečali košarki, sedaj pa ste bolj usmerjeni v vodene vadbe. Kako ste povezali veščine iz ekipnega športa s skupinsko vadbo? 

Dini: Res je, mojo mladost je zaznamovala košarka, ki sem jo igral do konca srednje šole. Nato sem s treningi končal in eno leto nisem treniral ničesar. Po vpisu na fakulteto sem pridobil nekaj kilogramov in odločil sem se, da pričnem s fitnesom. Ta me je takoj zasvojil in kmalu sem se pričel tudi intenzivno samoizobraževati, imel sem velik interes. To so opazili tudi ostali in ponujena mi je bila služba v fitnesu – sprva na recepciji , nato pa sem pričel delovati tudi kot trener. V tem obdobju sem sprejel tudi pomembno odločitev, da se prepišem na Fakulteto za šport. To je bila tudi največja odskočna deska za nadaljnje delovanje, saj sem se ravno tam najbolj spoznal z različnimi funkcionalnimi vadbami. Ko pomislim, katere veščine mi je dala košarka, bi izpostavil predvsem  smisel za komunikacijo. Komunikacija je izjemno pomemben vidik funkcionalnega športa, prav tako kot pri košarki. Seveda je pomembno tudi to, da sem že v mladosti razvil dobro motoriko, brez katere praktično ne moreš biti fitness trener. 

Poznani ste kot trener uspešne snowboardarke Ive Polanec. Kaj so po vašem mnenju glavni razlogi za njene uspehe?

Dini: Pri Ivi mislim, da je eden izmed glavnih razlogov njena volja. Snowboard je v Sloveniji praktično neprepoznaven šport, posledično je tudi pridobivanje sponzorjev izjemno zahtevno. Pri danih pogojih je torej zelo pomembno to, da je športnik vztrajen. Seveda niti slučajno ne podcenjujem pomembnost trdega dela in treningov, vendar ti so sestavni vidik vsakega športa. Razlika pa je, če treniraš košarko, kjer te podpira celotna ekipa in okolica, ali pa snowboard, pri katerem ti bo vsak drugi rekel “kaj boš s tem športom, saj ni nič iz tega”. Zato Ivo cenim predvsem zaradi njene volje do tega športa in prepričan sem, da to botruje tudi njenim uspehom.

dini2

Kakšne prijeme imate pri treningu? Se osredotočite na določene predele telesa, ki so pomembni za snowboarding?

Dini: Pri vsakem treniranju vrhunskega športnika je najpomembnejši prvi korak, to je testiranje. S pomočjo testov je mogoče natančno ugotoviti šibke točke športnika in se v nadaljnem trenažnem procesu osredotočiti nanje. Kar sledi je dokaj predvidljivo glede na šport, ki ga zastopa tekmovalec, v Ivinem primeru je to snowboard. Vendar najpomembnejši in ključni vidik za vse kasnejše uspehe je začetno testiranje in izboljševanje šibkih točk posameznika. 

Koliko je po vašem mnenju za športnika pomembna psihična pripravljenost? Ali na treningu tudi sami vključujete te prvine? 

Dini: Prepričan sem, da pri vsakemu športniku dobra psihična pripravljenost prispeva vsaj 50% končnega uspeha. Ta procent je še višji pri vrhunskem športu, ko se športnik poleg vseh zunanjih pritiskov glede tekmovanj spopada še z raznimi pritiski medijev in okolice, v kateri deluje. Tina Maze je odličen primer, kako te mentalna pripravljenost lahko ponese v sam svetovni vrh. Po drugi strani pa je zanimivo, kako se pri teh komercialnih vadbah pomembnost psihične pripravljenosti nekoliko izgubi, saj je pravzaprav vse odvisno od trenerja. Če je trener dober motivator in se na trenutke zna pošaliti, ljudje zagotovo hodijo na njegovo vadbo. Dostikrat je vadba dojeta kot muka in naloga osebnega trenerja je, da naredi vadbo kot vsakodnevno sprostitev posamezniku. 

dini3

Koliko pri treningu upoštevaš individualnost posameznika? 

Dini: Funkcionalne vadbe so v zadnjih letih v Sloveniji doživele velik preboj. V vsakem kraju, kjer je fitnes, ponujajo hkrati tudi številne vadbe, kot je npr. BodyPump. Mislim, da je eden izmed glavnih problemov tega razcveta vadb ta, da se pri njih v veliki meri izgubi individualnost posameznikov, ki hodijo na vadbo. Glavni cilj, ki ga imam pri svojih vadečih je ta, da dosežejo nivo, ko bodo vaje lahko izvajali pravilno sami. To pa lahko dosežem le tako, da se vsakemu posebej posvetim kot individualistu, posledično pa tudi skupina deluje kot celota. Poleg zadovoljnih strank pa se tako bistveno zmanjša tudi možnost poškodb.

Kot trener deluješ torej na številnih področjih, v katero smer se želiš razvijati v prihodnje?

Dini: Eden izmed glavnih ciljev za prihodnost je nedvomno ta, da odprem lastni center in ustvariti čim večji tim trenerjev. Ambicije so visoke, zame je možno tudi to, da imam v vsakem mestu v Sloveniji svoj fitnes center, pri ničemer se ne omejujem. 

Intervju zapisala: Špela Terglav