Zagotovo jo poznate, kajne?

Nives Orešnik je bila leta 2012 okronana za najlepšo žensko Slovenije. Seveda temu nazivu še danes nihče ne oporeka, vendar marsikdo ne ve, da je Nives še veliko več kot le Miss. Akademska slikarka, osebna trenerka, podjetnica in še bi lahko naštevali. Kakorkoli, vsi obrazi Nives Orešnik se vam razkrijejo v spodnjem intervjuju! 

Nives, tvoje trenutno življenje se vrti okoli športa tako ali drugače. Sicer pa te je širša javnost dodobra spoznala leta 2012, ko si postala Miss Slovenije. Modne brvi in dvorana se zdita precej na različnih bregovih. Kako si pristala v kombinaciji obeh?

Nives: Na prvo žogo sta modeling in fitnes kar precej povezana, saj naj bi modeli posvečali več pozornosti zdravemu načinu življenja, rekreaciji ipd. Seveda pa obstajajo tudi ekstremi, ki jih ta svet prinese – ti pa gredo strmo v nezdravo (ne)prehranjevanje, ponočevanje … Z modelingom sem pričela po prihodu v Ljubljano, delo je bilo razgibano, ogromno sem se tudi naučila. Je pa bilo zame precej zahtevno, saj se sicer že celo življenje ukvarjam z atletiko in tudi drugimi športi, zato mi hoja v petkah sprva ni najbolj dišala … Po izboru za Miss Slovenije se mi je seveda življenje obrnilo na glavo, kljub temu pa sem čez čas ugotovila, da svoje prihodnosti v teh vodah ne vidim. Ponovno sem se vrnila k športu, kjer z veseljem kot osebna trenerka in vaditeljica delujem šem danes. 

Pred tremi leti si se z vodenimi vadbami in osebnim trenerstvom pričela ukvarjati tudi profesionalno. Si že od nekdaj vedela, da je to tvoje življenjsko poslanstvo?

Nives: Čisto od začetka ne. Sama sem se preveč obremenjevala z mojim načinom dela, nakar sem ugotovila, da bolj kot sem sproščena, bolj so ljudje pripravljeni delati s tabo. Sama nisem zagovornica “lepotnega” fitnesa, temveč v prvi vrsti zdravega načina življenja. Postava pride kot zvesta sopotnica v skladu z vloženim trudom na treningih. 

Kako ti je izkušnja iz lepotnega tekmovanja pripomogla k nadaljnemu kariernemu razvoju? 

Nives: Zagotovo določena stopnja prepoznavnosti tudi v tem poslu ne škodi. Nikakor pa nikoli nisem gradila svojega imena vaditeljice na prejšnjem naslovu Miss Slovenije. V prvi vrsti želim, da me ljudje poznajo kot dobro in kreativno trenerko, za kar si prizadevam pri vsaki vadbi ali treningu. Pomembno mi je, da lahko grem spat mirne vesti z mislijo, da sem vadečim predala dober trening in tudi del znanja, ki jim lahko pride prav v vsakodnevnem življenju. 

Vodiš prav posebno vadbo imenovano Barre Pilates. Kako uspeš v eno vadbo združiti prvine pilatesa, joge, pilatesa …?

Nives: Trendi okrog vodenih vadb se menjajo vsakih nekaj let. Menim, da so na dolgi rok v veliki prednosti “body-mind” vadbe, saj je ob stresnem načinu življenja, ki smo ga vajeni danes, skoraj nujno, da si vzamemo čas zase in “reset” telesa. Dejstvo je, da naše telo potrebuje čimbolj raznoliko vadbo in tega se skušam držati tudi pri kreiraju vadb. Seveda so te kombinacije različnih vadb v tujini množično delali že pred časom, k nam pa to seveda prihaja z manjšim zamikom.

Poleg vsakodnevnih treningov si si postavo prislužila verjetno tudi z brezhibnimi prehranskimi navadami. Kako izgleda tvoj “povprečen” jedilnik. 

Nives: Res je, vendar prehrana je na mestu predvsem zaradi učinkov, ki jih ima znotraj telesa, seveda pa se to odraža tudi na postavi. Pri prehrani stavim na zmernost. Oziroma predlagam, da se posameznik čim bolje drži smernic zdrave prehrane, recimo 90% zdravih živil, ostalih 10% pa po želji. Seveda temu pripišem še resnično dovolj spanca, odpadejo tudi cigarete, alkohol ipd. 

Koliko pomena pripisuješ prehrani v primerjavi s treningi?

Nives: Telo je po naravi narejeno za gibanje in če to zanemarjamo nam slej kot prej to povrne. Potrebno se je le dovolj kmalu odločiti, da zares skrbimo zase, sprejemamo dobre odločitve pri prehranjevanju in treniranju ter to potem balansirati z našim vsakdanjikom. 

Zagotovo bo številne presenetilo dejstvo da si po izobrazbi akademska slikarka. Kaj te je nato prepričalo, da si se odločila za grajenje kariere na osnovi športa?

Nives: Že od nekdaj zares rada rišem in tako sem že od malega govorila, da bom akademska slikarka. Ker pa sva obe s sestro bili izjemno živahtni, sta naju starša kaj kmalu vpisala tudi v gimnastično šolo. Nato sta risanje in šport potekala vzporedno, kot dve dejavnosti, ki sem ju rada počela. Na koncu sem za nekaj časa gimnastiko opustila, vendar sem kaj kmalu ugotovila, da brez športa ne gre. Potem sem pričela kar intenzivno plesati, tako da sem se pri izbiri za univerzo zopet odločala med dvema ekstremoma: Fakulteto za šport in Akademijo. No, na koncu sem se odločila za akademsko slikarstvo, to študirala, vendar se v duhu obdobja po recesiji odločila še, da naredim licenco za vaditeljico. Tako sem pristala v tem načinu življenja, kot ga imam še danes: športam za zdravo telo, slikam za krepko misel in na koncu dneva se v posteljo odpravim srečna!

Intervju zapisala: Špela Terglav